Slika0017

Gestalt psihoterapija je psihoterapevtski pristop, ki sta ga Frederick Perls in njegova zena Laura razvila v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja. Svojo  psihoterapevtsko pot sta oba začela kot freudovska psihoanalitika, kmalu pa sta v teorijo vpeljala načela gestalt psihologije, eksistencialne filozofije in hkrati črpala iz svoje psihološke in medicinske osnovne izobrazbe.  Največja prelomnica v razumevanju terapije je bila v preusmerjanju pozornosti od analitika – opazovalca  k angaziranemu terapevtu, v dialoški odnos med terapevtom in klientom.

Gestalt terapija torej  iz trenutka v trenutek pomaga ozaveščati klientove načine odzivanja na različne zivljenjske situacije.  Terapevt ne dela na spreminjanju vedenja ali simptomov, za katere on ali kliet meni, da so nezazeleni, pač pa jih uporabi kot bistvene elemente v procesu zdravljenja – način, na katerega posameznik stopa (ali ne) v “tu in zdaj”, je vir, iz katerega terapevt črpa intervence za ozaveščanje teh vedenj oz. simptomov.  V vsakem dozivetem trenutku je namreč prisotna tako  celotna človekova preteklost in izkušnje kot tudi vsa upanja, pričakovanja, sanje, hrepenenja… Samo zavestno prisotni v “tu in zdaj” smo sposobni prevzeti odgovornost za svoje odzive, dejanja, odločitve… sposobni občutiti in uporabiti vznemirjenje, enrgijo, pogum za zivljenje.

Celota (gestalt) posameznikovega obstoja namreč vključuje vpliv in izmenjavo vpliva z vsemi in vsem, kar je v njegovi okolici. V gestaltu ni “nedolznih opazovalcev”. Odgovornost je naravna cena za obstoj, ne pa nalozeno breme. Iz gestalt terapije tako vznika tudi okrepljeno sočutje in spoštovanje – do sebe in do drugih.

Gestalt terapija je tako primerna za delo s široko paleto dozivljanj, izzivov in stisk, tesnobe…. ima tudi učinkovite načine za delo z otroki in mladostniki, uspešna pa je ne le pri delu s posamezniki, pač pa tudi pri parih istega ali nasprotnega spola, skupinah…